IGRAČE TAKO IN DRUGAČE
V oktobru smo v vseh treh skupinah vrtca imeli skupno tematiko IGRAČE. Vsaka skupina se je na svoj način posvetila tem vsakodnevnim spremljevalkam otroštva. Dandanes imamo pestro ponudbo igrač na vsakem koraku. Zelo »moderne« so interaktivne igre in igrače. A mi smo želeli otrokom pokazati, da so igrače lahko zastonj in da jih najdemo povsod. Zadnji teden tematskega sklopa smo iz igralnic umaknili vse igrače, ki jih lahko kupimo v trgovinah, in jih zamenjali s tistimi, ki so si jih otroci sami izdelali ali našli. Domišljija otrok je dobila čisto nova obzorja, ko so ugotovili, kako dobro se počutijo, ko si sami izdelajo igračo ali kako zanimivi so lahko naravni ali odpadni materiali.
Za pogled nazaj smo medse povabili Heleno Urh, ki je otrokom pripovedovala o tem, kako in s čim so se igrali takrat, ko je bila sama majhna deklica. Iz skoraj čarobne vreče je jemala stvari, ki so pod njenimi prsti oživele, na primer koruzni storž, ki ga je z malo spretnosti spremenila v punčko s kitkami. Mehkemu dojenčku iz nogavic brez parov je v hipu prišila oči, za katere ni nevarnosti, da bi jih otroci pojedli ali da bi se med pranjem izbrisale z mehkega obraza. Otroci so gostjo poslušali z velikim zanimanjem in se čudili, kako zanimive igrače so imeli nekoč. Navdušeni pa so bili tudi nad malo novejšo igračo, možičkom »kopitljačkom«, delom lokalnega izdelovalca igrač, ki je ob petju pesmice Krica – kraca veselo pomigal z lesenimi rokami in nogami. Res zanimiv dopoldan smo zaključili s skupnim ljudskim plesom. Gostji Heleni se zahvaljujemo za obisk in se že veselimo njenega vnovičnega obiska pri nas.
Zadnji dan pred jesenskimi počitnicami pa sva strokovni delavki Melita in Tjaša otrokom pripravili dramatizacijo stare pravljice pisateljice Ele Peroci, Hišica iz kock. Pravljica, ki se je danes spomnijo le redki, je otrokom prenesla sporočilo, da je človeško narediti napako. A pomembno je, da se znamo opravičiti in skušati svojo napako popraviti. Tako so ob koncu dramatizacije v Jelkini hišici prebivali kokoš, dimnikar in psiček. Le črni muc se najbrž še vedno nekje potika in išče hišico iz kock. Če ga kje opazite, mu povejte, da ga Jelka še vedno čaka.
Tjaša Ceglar
