V VRTCU ČEZ NOČ – ZAKAJ PA NE?
V otroški deklamaciji Barbare Gregorič Gorenc gre zadnji verz nekako tako: A ponoči mali škratki tam počnejo lumparije. Hmm, le kaj se res dogaja ponoči v vrtcu? Takrat, ko otrok ni v vrtcu? Pa dajmo, poiščimo odgovor na to vprašanje. Kako? Ja, kar v vrtcu prespimo!
Od dneva, ko smo strokovne delavke otrokom najstarejše skupine v vrtcu predstavile idejo o noči v vrtcu, so navdušeno stikali glave in snovali ideje in predstave o tem, kako bo spati v vrtcu. Nekateri malce v dvomih, večinoma pa pogumni so se na veliki dan razšli z velikimi pričakovanji. Ura je kar prepočasi tekla in komaj je odbila šesto popoldan, ko smo se vsi skupaj ponovno zbrali v vrtcu. Nasmejani in navdušeni so otroci preizkusili svoje ležalnike, ki smo jih za ta dan postavili nekoliko drugače, nadnje pa kot baldahin razpeli kopreno, ki so jo otroci že v dopoldanskem času okrasili z zvezdicami iz papirja. Zvezdice so bile na tak ali drugačen način vpete v celotno dogajanje.
Večer smo začeli ustvarjalno, z izdelavo lovilcev sanj, ki grde sanje ulovijo, lepe pa razpršijo. Z njimi smo okrasili našo spalnico in bilo je prav čarobno.
Po ustvarjanju so se otroci posedli okoli velike mize in komaj čakali na tople opečene kruhke, nadevane po želji vsakega posameznika. Menda tako dobrih še nikoli niso jedli.
Sledila je osebna higiena ter preoblačenje v pižame. Če bi bili doma, bi najbrž legli v posteljo, pri nas pa se je začel ples v pižamah. S svetlečimi zapestnicami so mali plesalci ustvarili prav posebno vzdušje. Ko pa je bilo rajanja konec, je na zvezdnato nebo vrtca prišla tista mala zvezdica, ki je otroke v pravljici Zvezdica zaspanka umirila in jih pospremila na ležalnike. V soju svetilke v obliki zvezdice so drug za drugim počasi zapirali oči in se zazibali v sladke sanje.
Jutro je s prvimi sončnimi žarki požgečkalo otroke in krepko pred sedmo uro je bilo slišati navdušeno čebljanje otrok. Po jutranjem razgibavanju, so si še v pižamah ogledali posnetek lutkovne uprizoritve Zvezdice zaspanke. Medtem smo strokovne delavke pripravile zajtrk – topel čaj in sveže mehke rogljičke, ki smo jih za ta namen spekle v šolski kuhinji. Mali sladkosnedi so bili nad zajtrkom navdušeni in prav prijetno je bilo prisluhniti njihovim pogovorom.
Zajtrku je sledil še uraden zaključek dogodka Noč v vrtcu. Vsak otrok je povedal, kako se je počutil, ali mu je bilo prijetno in ali bi kaj spremenil. Prav vsi so bili enotnega mnenja, da je bilo super. In prav vsi so dobili zvezdaste medalje za prvo prespano noč v vrtcu.
Zdaj vemo, da ponoči v vrtcu ni malih škratkov, ki bi počeli lumparije. No, mogoče pa so in so se tistega dne skrili po kotičkih spalnice ter skrivaj opazovali speče otroke pod zvezdnatim nebom. Kdo ve, saj smo noč prespali in raje, kot lovili škratke, sanjali najlepše sanje, ki so jih po prostoru razpršili lovilci sanj.
Tjaša Ceglar
